Miselnice
Ko padeš v vodo, se nase jezi, ne na potok.
(Korejski pregovor)
| Stanje voda |
|
Vodno bogastvo Slovenije Namočenost in velik odtok voda sta ključna razloga vodnega bogastva Slovenije. Primerjava z Evropo kaže, da v Sloveniji pade dvakrat več padavin, kot je evropsko povprečje. V povprečju letno pade 1567 mm padavin, od tega letno odteče 917 mm vode. Slovenija je zato prepredena s številnimi studenci, potoki, rekami in jezeri v skupni dolžini več kot 28.000 kilometrov. Vodno izobilje ne sme postati potuha za brezvestno spreminjanje strug vodotokov, izsuševanje mokrišč in onesnaževanje vodnih virov.  Stanje voda v Sloveniji Z namenom trajnostne rabe, preprečevanja slabšanja, varovanja in izboljšanja obstoječega stanja voda, zmanjšanja onesnaževanja z nevarnimi snovmi ter zagotavljanja zadostnih zalog kakovostne površinske in podzemne vode je Evropska skupnost leta 2000 sprejela Vodno direktivo (Water Framework Directive, 2000/60/EC - WFD), ki daje državam članicam pravna in strokovna izhodišča za celovit pristop za zaščito in upravljanje z vodami. Pri oceni stanja voda je potrebno upoštevati vse pomembne izvore obremenitev ter ugotoviti kolikšen je njihov vpliv na reke, jezera in druge vode:
1. Vnos hranil in nevarnih snovi (npr. intenzivno kmetijstvo, naselje brez urejene kanalizacije, industrijske odpadne vode...)
Največ izpustov odpadne vode v podjetjih nastane pri oskrbi z elektriko, plinom in vodo (660 milijonov m3 letno). Glavni cilj Vodne direktive je doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja voda do leta 2015.
|
