Zaradi sončevega sevanja, ki pride na površje Zemlje, voda neprestano kroži. To kroženje imenujemo vodni ali hidrološki krog. Znanstveniki ocenjujejo, da se okoli 23 % sončeve energije porabi za kroženje vode.

• Spreminjanje vode v vodne hlape imenujemo izhlapevanje ali evaporacija. Sončeva energija povzroča nenehno izhlapevanje vode, ki v obliki vodnih hlapov prehaja v ozračje. Voda lahko izhlapeva na površini morij, jezer ali rek, ledenikov, snežnih površin in zemeljskih tal. Približno 40 % vse vode izhlapi nad morji. Tudi živa bitja pri dihanju in transpiraciji v ozračje izpuščajo vodo. Vodi hlapi nastanejo tudi pri izgorevanju lesa, nafte in drugih organskih snovi.
• Pri tuširanju ali kopanju v kadi se ogledalo ali okensko steklo pogosto orosi. Prekrito je z vodnimi kapljicami, ki nastanejo, ko se vodni hlapi dotaknejo mrzlega ogledala. Vodni hlapi se spremenijo v vodne kapljice. Pri kroženju vode vodni hlapi zaradi dviganja zračnih mas in ohlajanja kondenzirajo in oblikujejo oblake. Oblake vidimo, ker so sestavljeni iz večjih ali manjših vodnih kapljic.
• Dežne kaplje, ki predstavljajo dežne padavine, nastanejo tako, da se milijoni drobnih kapljic, ki so v oblaku, združijo v večjo in težjo kapljico ter padejo na zemljino površje. Če se voda v oblakih še bolj ohladi nastane v oblakih led, in pade lahko na tla kot sneg ali toča.
• Padavine, ki padejo nazaj v morje sklenejo hidrološki krog.
• Preostale padavine, ki padejo na celino se stekajo v potoke, jezera in reke ter nadaljujejo svoj tok proti oceanom - površinski odtok vode.
• Del vode, ki pade na celino, se vpija v tla in pride v podtalnico.
• Vodo, ki se zadrži v talnem sloju, pa vsrkajo lahko rastline ali popijejo živali in drugi organizmi.