uganka.gif

Miselnice

Pravi okus vode spoznamo šele v puščavi.
(Judovski pregovor)

Kroženje vode
krozenje_vode.jpg

Zaradi sončevega sevanja, ki pride na površje Zemlje, voda neprestano kroži. To kroženje imenujemo vodni ali hidrološki krog. Znanstveniki ocenjujejo, da se okoli 23 % sončeve energije porabi za kroženje vode.

• Spreminjanje vode v vodne hlape imenujemo izhlapevanje ali evaporacija. Sončeva energija povzroča nenehno izhlapevanje vode, ki v obliki vodnih hlapov prehaja v ozračje. Voda lahko izhlapeva na površini morij, jezer ali rek, ledenikov, snežnih površin in zemeljskih tal. Približno 40 % vse vode izhlapi nad morji. Tudi živa bitja pri dihanju in transpiraciji v ozračje izpuščajo vodo. Vodi hlapi nastanejo tudi pri izgorevanju lesa, nafte in drugih organskih snovi.
• Pri tuširanju ali kopanju v kadi se ogledalo ali okensko steklo pogosto orosi. Prekrito je z vodnimi kapljicami, ki nastanejo, ko se vodni hlapi dotaknejo mrzlega ogledala. Vodni hlapi se spremenijo v vodne kapljice. Pri kroženju vode vodni hlapi zaradi dviganja zračnih mas in ohlajanja kondenzirajo in oblikujejo oblake. Oblake vidimo, ker so sestavljeni iz večjih ali manjših vodnih kapljic.
Dežne kaplje, ki predstavljajo dežne padavine, nastanejo tako, da se milijoni drobnih kapljic, ki so v oblaku, združijo v večjo in težjo kapljico ter padejo na zemljino površje. Če se voda v oblakih še bolj ohladi nastane v oblakih led, in pade lahko na tla kot sneg ali toča.
• Padavine, ki padejo nazaj v morje sklenejo hidrološki krog.
• Preostale padavine, ki padejo na celino se stekajo v potoke, jezera in reke ter nadaljujejo svoj tok proti oceanom - površinski odtok vode.
• Del vode, ki pade na celino, se vpija v tla in pride v podtalnico.
• Vodo, ki se zadrži v talnem sloju, pa vsrkajo lahko rastline ali popijejo živali in drugi organizmi.