ŠOLA: srednja
NASLOV ŠOLE: Gimnazija Murska Sobota, Šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota
POPISOVALCI: Izidora Dešnik, Barbara Šavel, Leon Lang, Monika Kozar, Saša Sever, Luka Vratarič, Sabina Baler
MENTOR/JI: Drago Balajc

SPLOŠEN OPIS POTOKA, REKE ALI JEZERA

IME VODE: Kobiljski potok
IZVIRVODE: Ratkovci
IZLIV VODE: Ledava v Lendavi
POREČJE: Mure
VRSTA VODE: stalen potok
OPIS MERILNEGA MESTA: podlago sestavlja sedimentna kamnina, katera je peščeno prodnata usedlina, mineral je kremen. Opis potoka: potok meandrira, bregovi niso strmi (desni breg je posebno položen in nizek).
DATUM: 5.5.2009
Ura: 9.30
NADM. VIŠINA:: 238 m
OPIS VREMENA: vetrovno
TEMPZRAKA: 12,7°C
ŠIRINA STRUGE: do 2m

FIZIKALNE, KEMIJSKE IN BIOLOŠKE ZNAČILNOSTI

HITROST TOKA: do 0,5 m/s
GLOBINA VODE: do 10 cm
BARVA VODE: brez barve
TEMP. VODE: 10,1 °C
pH vode2: 5
PODLAGA: peščena
ZNAČILNOSTI: položni
RASTJE NA BREGOVIH/OBALI: grmi in nizko drevje
TLA OB STRUGI/OBALI: travnik

RABA VODNIH VIROV

OBJEKTI POVEZANI Z VODO: betonski most
RABA VODE IN VODNIH VIROV: turizem, drugo

ŽIVLJENJE V VODI IN OB NJEJ

KATERE RASTLINE RASTEJO V ALI OB VAŠEM POTOKU, REKI ALI JEZERU?: ob potoku rasteta vrba, črna jelša in topol, pod drevjem pa je tudi podrast

KATERE ŽIVALI ŽIVIJO V IN OB VAŠEM POTOKU, REKI ALI JEZERU?: Ribe, raki, kačji pastirji in dvoživke.

USTVARJENA ZA ŽIVLJENJE V VODI

OPIŠI, KAKO JE VIDRA PRILAGOJENA NA ŽIVLJENJE VODI: Stopala so oblikovana tako, da lahko plava v vodi in hodi po kopnem, imajo tudi plavalno kožico, njene noge pa so nizke.
Z repom se poganja skozi vodo, rep pa predstavlja tudi polovico vidrine dolžine.
Njeni uhlji so majhni, da v njih ne pride voda, brke ima zelo dolge, saj večioma lovi ponoči in ji brki pomagajo pri orientaciji.
Podlanka je gosta in tudi v vodi ostane suha. Prek nje je dolga rjavkasta nadlanka, ki je na trebuhu nekoliko svetlejša, njen kožuh je temo rjave barve.
Vidrino telo je oblikovano hidrodinamično, saj veliko časa preživi v vodi, kjer se hrani.

DVA PRIMERA PREHRANJEVALNIH VERIG
PRIMER 1: rastline , žuželke, rak, vidra
PRIMER 2: rastline, muhe, kačji pastir, vidra

ONESNAŽEVANJE VODA

ALI IMAJO KRAJI OB VAŠEM POTOKU, REKI ALI JEZERU UREJENO ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPLAK: ne

SO V BLIŽINI NEUREJENA ODLAGALIŠČA ODPADKOV: da, na poplavnem območju

KAJ ONESNAŽUJE VAŠ POTOK, REKO ALI JEZERO?: poljedelstvo, živinoreja, komunalne odplake, divja odlagališča odpadkov

OBLIKUJTE SESTAVEK, KI BO ČIM BOLJ NAZORNO IN PODROBNO OPISOVAL SPREMINJANJE VAŠEGA POTOKA, REKE ALI JEZERA SKOZI LETNE ČASE: Potok ima največ vode ob dežju, v poletju pa je lahko vode zelo malo.

KAKO LAHKO SAM POMAGAM OHRANITI ČISTE IN ŽIVLJENJSKO PESTRE POTOKE, REKE IN JEZERA?: Če je le v naši moči, lahko poskušamo urediti komunalne odplake v bližini potoka, preprečimo uporabo pesticidov in drugih nevarnih škropiv, za gnojnico lahko uredimo posebna zbirališča. Sami lahko pirpomoremo tako, da obveščamo kmetije in lastnike polj v bližini potoka, da ne uporabijo strupov, obveščamo ljudi naj odpadkov ne odlagajo na divjih odlagališčih ampak jih odpeljejo na ustrezna mesta, da sami ne onesnažujemo okolja z odpadki in da čistimo potok, če je v njem veliko odpadkov.

PRIMERJAJTE, KAKŠNO JE BILO ŽIVLJENJE OB VAŠEM POTOKU, REKI, JEZERU NEKOČ IN KAKŠNO JE DANES: Življenje se je zelo spremenilo. Včasih niso uporabljali škropiv, zato se potok ni onesnaževal in so ponekod tudi lahko pili iz njega. Danes to ni več mogoče, saj lahko predvidevamo, da je v njem veliko strupov, kateri bi lahko ogrozili naše zdravje. Včasih so gnojnico zvozili na njivo, danes to počnejo le redki, veliko kmetov pa tudi nima njiv in gnojnico preprosto spustijo v potok. Zdaj se okoli potoka najdejo tudi divja odlagališča odpadkov, iz katerih se lahko sproščajo strupi in tako zastrupijo potok.