uganka.gif

Miselnice

Pravi okus vode spoznamo šele v puščavi.
(Judovski pregovor)

Stanje voda

Vodno bogastvo Slovenije

Namočenost in velik odtok voda sta ključna razloga vodnega bogastva Slovenije. Primerjava z Evropo kaže, da v Sloveniji pade dvakrat več padavin, kot je evropsko povprečje. V povprečju letno pade 1567 mm padavin, od tega letno odteče 917 mm vode. Slovenija je zato prepredena s številnimi studenci, potoki, rekami in jezeri v skupni dolžini več kot 28.000 kilometrov. Vodno izobilje ne sme postati potuha za brezvestno spreminjanje strug vodotokov, izsuševanje mokrišč in onesnaževanje vodnih virov.

vodno_bogastvo_slovenije.jpg


Stanje voda v Sloveniji

Z namenom trajnostne rabe, preprečevanja slabšanja, varovanja in izboljšanja obstoječega stanja voda, zmanjšanja onesnaževanja z nevarnimi snovmi ter zagotavljanja zadostnih zalog kakovostne površinske in podzemne vode je Evropska skupnost leta 2000 sprejela Vodno direktivo (Water Framework Directive, 2000/60/EC - WFD), ki daje državam članicam pravna in strokovna izhodišča za celovit pristop za zaščito in upravljanje z vodami. Pri oceni stanja voda je potrebno upoštevati vse pomembne izvore obremenitev ter ugotoviti kolikšen je njihov vpliv na reke, jezera in druge vode:

1. Vnos hranil in nevarnih snovi (npr. intenzivno kmetijstvo, naselje brez urejene kanalizacije, industrijske odpadne vode...)
2. Odvzem vode (npr. namakanje, pitna voda, hlajenje...)
3. Spremembe dinamike odtoka vode, vodnih regulacij in morfoloških sprememb (npr. jezovi, utrjene brežine, rečni kanali...)

stanje-voda.jpg

stanje-voda2.jpg 

Vir: SURS

Največ izpustov odpadne vode v podjetjih nastane pri oskrbi z elektriko, plinom in vodo (660 milijonov m3 letno).

Glavni cilj Vodne direktive je doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja voda do leta 2015.


stanje_voda3.jpg

stanje_voda4.jpg