uganka.gif

Miselnice

Voda za obraz - vino za dušo.
(Italijanski pregovor)

DR. GORDANA BELTRAM
Kratek opis: delovne in raziskovalne izkušnje
Od 1997 sem zaposlena na MOP. Začela samo kot nacionalna koordinatorica Konvencije o biološki raznovrstnosti (podpisane leta 1992 v Rio de Janejru), kmalu zatem pa sem prevzela tudi nacionalno koordinacijo Ramsarske konvencije o mokriščih (podpisane leta 1971 v iranskem mestu Ramsar), ki je ena prvih mednarodnih sporazumov o varstvu narave in biotske raznovrstnosti. V času podiplomskega študija na flamski univerzi (Vrije Universiteit Brussel) v Bruslju in kot raziskovalec na Biotehniški fakulteti je moje raziskovalno delo bilo usmerjeno predvsem na odnos ljudi do narave in okolja, zlasti razumevanje delovanja mokrišč in vrednotenje teh ekosistemov, kako jih ljudje zaznavamo, doživljamo in z njimi ravnamo.

gordana_beltram.jpg

Ali nam lahko na kratko opišete, kako je vaše delo povezano z vodami?
Sem naravovarstvenica in še posebej se zavzemam za ohranjanje in trajnostno rabo mokrišč. Mokrišča so odvisna od vode, vodo zadržujejo in jo zagotavljajo tudi za človekove potrebe. Ramsarska konvencija o mokriščih opredeli te ekosisteme izredno široko kar je z vidika varstva tudi potrebno. Čeprav danes ni več dvoma, da so mokrišča zibelka biotske raznovrstnosti, ledvice pokrajine, zadrževalniki vode, pomembni dejavnik pri prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb, pa še bi lahko naštevali, so istočasno tudi med najbolj ogroženimi ekosistemi v Sloveniji, Evropi in globalno.Delo na globalni ravni je vezano predvsem na usklajevanje interesov pogodbenic konvencije, povezovanje in sodelovanje med biodiverzitetnimi mednarodnimi sporazumi in zagotavljanje, da se mokrišča in biotska raznovrstnost upošteva pri globalnih okoljskih odločitvah. Na državni ravni pa je moje delo vezano na pripravo planskih in zakonodajnih aktov, sodelovanje pri pripravi in izvajanju projektov ter ozaveščanje in seznanjanje javnosti o pomenu ohranjanja vitalnih mokrišč, sodelovanje z uporabniki in upravljavci vode, porečij in zavarovanih območij teh ekosistemov. Veliko svojega časa in znanja posvečam boljšemu poznavanju in ohranjanju kraških mokrišč, tako v svetu kot doma. Kraška mokrišča in podzemeljska biotska raznovrstnost so še posebej občutljivi na človekove vplive.


Kako lahko vaše delo pomaga ohranjati celinske vode in varovati vodne vire?
S svojim delom lahko na različne načine pripomorem k ohranjanju celinskih voda in varovanju vodnih virov. Izpostavila bom samo nekatere aktivnosti tako doma kot na mednarodni ravni. Na državni ravni in kot uslužbenka Ministrstva za okolje in prostor sodelujem s kolegi, ki so odgovorni za upravljanje z vodami in naravnimi viri. Potrebno je skupno zastavljanje ciljev in reševanje problemov. Samo s sprejemanjem predpisov in programov ne bomo uspešni, v kolikor ne bomo poskrbeli tudi za njihovo izvajanje, kjer pa so ključnega pomena upravljalci in uporabniki naravnih virov. Kot nacionalna koordinatorka mednarodne pogodbe o mokriščih skrbim, da so določila konvencije izvajajo skozi državno zakonodajo, sodelujem z upravniki Ramsarskih lokalitet v Sloveniji, to so tista območja, ki so zaradi svojih značilnosti vključena v svetovno mrežo mednarodno pomembnih mokrišč. Na eni strani sodelujem pri pripravi predpisov, na drugi pa skrbim tudi za izpeljavo postopkov, ki ohranjajo mokrišča ali pa sodelujem s šolami, tako učitelji kot učenci pri spoznavanju in boljšem razumevanju pomena mokrišč. Na mednarodni ravni promoviram slovenska mokrišča, predvsem kraške hidrološke sisteme, zastopam interese Slovenije pri usklajevanju in sprejemanju odločitev, sodelujem na mednarodnih srečanjih s kolegi iz 159 držav sveta, strokovnimi, raziskovalnimi in nevladnimi organizacijami, da bi mokrišča bila bolje varovana na vseh ravneh in v različnih habitatnih tipih.

 

Zanimajo nas vaši začetki. Kaj vas je napeljalo, da ste se odločili za vaš poklic?

Vedno sem živela z naravo. Že od nekdaj me je motil brezbrižni odnos družbe ali posameznikov do narave in uničevanje narave zaradi individualnih kratkoročnih koristi. Tako me je po končanem študiju geografije na Filozofski fakulteti, ko sem se zaposlila na ZVNKD (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine) v Mariboru, vedno bolj začel zanimati odnos človeka do narave, zakaj jo uničujemo, zakaj spreminjamo naše vrednote...? Po šestih letih dela sem se vpisala na podiplomski študij iz humane ekologije na univerzi v Bruslju, ker sem se osredotočila na okoljsko etiko in odnos človeka do okolja in narave. Izbrala sem si dva mentorja, ki sta me vodila skozi magistrski in doktorski študij in raziskovalno delo, botanika-limnologa in sociologa. V začetku 1990-tih let pa sta me moj profesor iz bruseljske univerze J.J. Symoens in Stane Peterlin zainteresirala za proučevanje mokrišč. Mokrišča so bila takrat »trn v peti« razvojnim ambicijam, podvržena osuševanju in zasipavanju ter spreminjanju teh območij za intenzivno kmetijsko proizvodnjo ali pozidavi. Tako sem začela podrobneje spoznavati te vedno spreminjajoče se ekosisteme. Vzpostavila sem si mrežo ključnih raziskovanjih organizacij v Evropi, ki so mi pomagale raziskovati mokrišča z različnih zornih kotov. Vedno bolj me je zanimalo kako ohranjati mokrišča in vse njihove funkcije, kako jih približati človeku, da bomo bolje razumeli njihovo vlogo pri kroženju vode, njihov pomen za naravo in človeka in jih znali pravilno ovrednotiti...Po vrnitvi v Slovenijo sem se zaposlila na Ministrstvu najprej za določen čas, kjer sem lahko začela uporabljati svoje znanje predvsem na delu na mednarodni ravni.


Kako najraje preživljate svoj prosti čas?
Ko si ga vzamem preživljam svoj prosti čas v naravi, na kolesu ali peš, z fotografskim aparatom ali daljnogledom. Poleg tega imam vedno pri sebi tudi dobro knjigo, v prozi ali verzih. Vedno se hočem kar največ naučiti, doživeti in si vtisniti v spomin. Živim ob enkratnem mokrišču, Cerkniškem jezeru, ki mi vsak dan nudi drugačno sliko in vedno nova spoznanja. Na žalost se marsikateri obiskovalec ali pa tudi domačin ne zaveda tega svetovno znanega fenomena, ki že stoletja privablja raziskovalce in znanstvenike, obiskovalce in radovedneže. Veliko potujem, posebno me privlačijo tropska območja in stare kulture. 


Bralci naše spletne strani so predvsem mladi, ki »žulijo« šolske klopi in včasih ne razumejo, zakaj se je potrebno učiti biologijo. Kaj bi jim povedali in svetovali?
Biologija nam da osnovo, da razumemo bistvo življenja, dobro pa jo je povezati s socialnimi vedami in najti smisel življenja. Pri učenju moramo znati povezovati, iskati vzrok in posledico in razmišljati celostno. Na tak način nam bo veliko laže razumeti in se odzivati. Pa še nekaj je zelo pomembno, da znamo doživljati in živeti z naravo, da se zavedamo, da smo del narave in okolja, v katerem živimo in ustvarjamo. Narave ne moremo podrediti, lahko pa se od nje marsikaj naučimo. Pomembno je tudi da se zavedamo kako s svojim delovanjem vplivamo na naravo in okolje in da zavestno izboljšamo svoj odnos do narave in okolja. Zato pa moramo razumeti kako narava deluje in zakaj je nujno, da imamo spoštljiv odnos do narave.


Kakšen bi bil vaš nasvet mladim, ki so pred poklicno odločitvijo in jih zanima znanstveno-raziskovalno delo?
Bodite spoštljivi do narave in vseh živih bitij. Bodite pripravljeni na vse, predvsem pa z veliko dobre volje in motivacije, se soočiti in reševati probleme ne jih odlagati ali prenašati na ramena drugih. Živimo v času in okolju, ki je izredno stresno in materializem nas odtujuje od našega bistva, sodoben razvoj je uničujoč za naravo in človeka in posledice že čutimo v spreminjanju podnebja, naravnih ekosistemov, pomanjkanju vode, izgubljanju biotske raznovrstnosti. Na vas mladih se gradi prihodnost našega planeta in tega se morate zavedati in zavestno ravnati.


Vsakdo ima svoje vodilo v življenju. Katero je vaše?
Narava nam je najboljši učitelj. Spoštovanje in skrb za naravo!
Poleg tega pa imej vedno svoj cilj za katerim stremiš. Vztrajnost, ko se nečesa lotiš, vedno izpelji nalogo do konca, ne ostajaj polovičarski!