uganka.gif

Miselnice

Voda za obraz - vino za dušo.
(Italijanski pregovor)

DR. DAMIJAN DENAC, BIOLOG
Dr. Damijan Denac je kot raziskovalec zaposlen na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB). Je izvrsten biolog in predvsem ornitolog, njegovo raziskovalno področje pa obsega predvsem odnose med organizmi in med organizmi ter okoljem. Z zanimivim mladim doktorjem je nastal naslednji pogovor.

Damijan Denac


Ali nam lahko na kratko opišete, kako je vaše znanstveno-raziskovalno delo povezano z vodami? Katera so vaša raziskovalna področja?

Moje širše raziskovalno področje je ekologija - raziskovanje interakcij med organizmi in med organizmi in okoljem - ožje ornitologija. V okviru ornitologije predvsem ekologija ptic kmetijske kulturne krajine in ekologija vodnih ptic s poudarkom na raziskovanju vplivov človeka in različnih načinov upravljanja z območji na populacijske procese ptic. Indikatorske vrste, s katerimi se podrobneje ukvarjam, so repaljščica (Saxicola rubetra), bela štorklja (Ciconia ciconia) in navadna čigra (Sterna hirundo).
Ker raziskujem ptice različnih vodnih ekosistemov, je moje delo logično povezano z vodami. V zadnjem času denimo sodelujem pri večjem mednarodnem projektu, kjer opravljamo ekološke raziskave vodnih ptic v Črni Gori (reka Bojana, Ulcinjske soline, Skadarsko jezero) in Albaniji (Skadarsko jezero). Lani sem izvajal inventarizacijo ptic Spodnjega Posavja, kjer sem popisoval ptice reke in različnih vodnih teles (mrtvica, gramoznice). Podobno sem pred časom s kolegi opravil popis gnezdilk vodnih ptic reke Drave od sotočja z Muro do izliva v Donavo pri Kopačkem ritu. Več kot desetletje sem raziskoval ptice reke Drave, pretežno na akumulacijskih jezerih (Mariborsko, Ptujsko, Ormoško) in nekaterih drugih vodnih telesih (ribnika Komarnik in Podvinci, Ledavsko, Perniško jezero, akumulacija Medvedce). Nekatere od zgoraj omenjenih raziskav so bile izvedene kot inventarizacije, druge kot ekološke raziskave, kjer smo se ukvarjali z vplivi različnih dejavnikov v teh ekosistemih (strukture, habitatni tipi, motnje človeka, itd.) na ptice.


Kako lahko vaše delo pomaga ohranjati celinske vode in varovati vodne vire?

Ohranjanje celinskih voda je kompleksen problem. Edini pravilen je tukaj ekosistemski pristop. Seveda je njegov del tudi človek. Ptice so zaradi odlične raziskanosti in specifične ekologije dobri ekosistemski pokazatelji. Prisotnost/odsotnost določenih vrst in njihova pogostost nam - še posebej, če ju spremljamo na nekem območju v daljšem obdobju (monitoring) - lahko odlično pokažeta spremembe in stanje v ekosistemu. Primer - na Ptujskem jezeru se je število prezimujočih rac zvoncev (Bucephala clangula) v zadnjih letih dramatično zmanjšalo. Zaradi kopičenja mulja v jezeru je v njem vse manj školjk, s katerimi se hranijo.
V EU obstaja Direktiva o pticah, na njeni osnovi so bila tudi v Sloveniji opredeljena Posebna varstvena območja (Natura 2000). Veliko jih je na celinskih vodah. Pri vseh posegih na ta območja je treba posebej pozorno oceniti potencialne vplive na varstveno pomembne vrste ptic. Tukaj seveda ne gre le za varstvo teh ptic, ampak za varstvo celotnega ekosistema in posledično tudi ljudi. Kakšne posledice za človeka pa lahko ima necelovit pristop? Poglejmo za primer Dravo. Po zajezitvi reke in izgradnji velikih jezer so nekdanja ogromna poplavna območja - območja rečnih lok - postala kmetijske in zazidalne površine. Zaradi intenzivnega kmetijstva in uporabe pesticidov so na teh območjih v preteklosti kontaminirali podtalnico (Ptujsko polje), območja, ki bi naj bila varna pred poplavami, pa reka še vedno poplavlja (Duplek).
Ker so ptice zanimive za širšo javnost, ima njihovo varstvo tudi pomemben izobraževalni pomen - uporabimo jih lahko kot krovne ali karizmatične vrste, npr. belo štorkljo (Ciconia ciconia). Varstvo ptic lahko predstavlja pomembno trajnostno alternativo netrajnostnemu izkoriščanju voda. Kako uporabiti ptice in njihovo varstvo kot regionalno razvojno perspektivo? Primerov iz tujine je brez števila (denimo biosferni rezervat reke Elbe v Nemčiji ali Park prirode Lonjsko polje na Hrvaškem), pa tudi pri nas imamo že prve (Škocjanski zatok). Osnova opredeljevanja varovanih območij, presojanja vplivov, ureditvenih načrtov, načrtov upravljanja pa morajo biti vedno kvalitetni podatki in specialne ekološke študije.


Zanimajo nas vaši začetki. Kaj vas je napeljalo, da ste se odločili za vaš poklic?

Od rojstva leta 1975 do leta 2000 sem živel v Mariboru na Studencih. Po žilah se mi torej še vedno pretaka Drava. Moj sosed je bil Luka Božič, danes izvrsten biolog, ornitolog. Sva približno istih let in kot otroka sva imela podobne interese. Že v zgodnji osnovni šoli sva preiskala vse nama bližnje vode - izvire na Studencih, glinokope v Radvanju, kjer je bilo strelišče, Pekrski potok. Te tri sem namerno omenil, saj so vsa tri območja danes, v primerjavi s tem, kar so bila, popolnoma degradirana. Sčasoma so naju začele zanimati ptice, leta 1989 sva se včlanila v DOPPS in spoznala uveljavljene štajerske ornitologe. Ti dogodki so gotovo pomembno oblikovali najino prihodnjo pot. Sledilo je več kot deset let, v katerih sva praktično sleherni prosti trenutek porabila za opazovanje ptic po celi Sloveniji in tudi v tujini - večinoma vodnih. Oba sva hitro postala zelo aktivna na DOPPS. Sam sem se kasneje na DOPPS zaposlil in tam delal pet let - kot urednik revije Svet ptic, pokrival pa sem tudi celoten izobraževalni segment. Luka dela na DOPPS kot varstveni ornitolog še danes. Leta 2004 sem na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) dobil status mladega raziskovalca. Po zaključku sem ostal zaposlen na NIB kot raziskovalec. Težko rečem, da me je kaj posebej napeljalo k odločitvi za poklic, ki ga opravljam. Naše želje in dejanja v preteklosti nam krojijo sedanjost in prihodnjost. Eni pravijo temu usoda. Srbi imajo na to temo dober pregovor: »Neće kome je rečeno, već kome je suđeno« (Ne dobi tisti, ki mu je namenjeno, temveč tisti, ki mu je usojeno).


Kako najraje preživljate svoj prosti čas?

V glavnem z družino, na izletih, zelo rad tudi s prijatelji.


Bralci naše spletne strani so predvsem mladi, ki »žulijo« šolske klopi in včasih ne razumejo, zakaj se je potrebno učiti biologijo. Kaj bi jim povedali in svetovali?

Bolj kot kakršenkoli nasvet mladi danes potrebujejo dobre zglede. Ohranil sem stik z mlajšimi generacijami in vidim, kako jih begajo neskladje učenja, ki jim ga servirajo učitelji, zgleda učiteljev in realnosti sveta, v katerem živijo. Za mlade je pomembno, da so v stiku s predanimi učitelji, saj bodo le od takšnih nekaj imeli in od učiteljev je v veliki meri odvisno tudi, ali se bodo želeli učiti nekega predmeta ali ne. Otroci zelo dobro ločijo tiste, ki učijo s svojim življenjem, od tistih, ki jim je učenje služba. Mladim sporočam, da bo zelo hitro prišel čas, ko bodo na naših mestih in bodo morali sprejemati odločitve tako zase kot za druge. Brez solidne razgledanosti, kamor sodi tudi znanje biologije, lahko sprejmemo odločitve z velikimi posledicami zase in za druge. Postavimo se v kožo pacienta pri zdravniku, ki je »prešprical« denimo klinično medicino. Bežimo od takega! Ko gre za nas, pričakujemo vrhunsko znanje, kaj pa, ko smo na vrsti mi, da damo nekaj od sebe za druge, za ljudi ali za naravo - ali bodo z veseljem in zaupanjem prišli do nas ali se nas bodo raje ognili?


Kakšen bi bil vaš nasvet mladim, ki so pred poklicno odločitvijo in jih zanima znanstveno-raziskovalno delo?

Človek počne resnično dobro le stvari, ki ga veselijo in mu ne predstavljajo zgolj vira zaslužka. Tam je lahko resnično ustvarjalen. Velika razlika je, ali si nekdo želi postati zdravnik, ker želi ljudem pomagati, ali pa je nekomu cilj dober zaslužek in razmišlja o dobro plačanih poklicih, naposled pa se odloči za študij medicine. Ljudje se spreminjamo celo življenje, eni bolj drugi manj. Vsak se najbolje pozna in smiselno je vlagati energijo in se tudi poklicno odločati tako, da razvijemo svoje talente.


Vsakdo ima svoje vodilo v življenju. Katero je vaše?

»We were born to help.« (Rojeni smo bili, da pomagamo.)