uganka.gif

Miselnice

Kjer živimo v prijateljstvu z vodami, tam je vidrin obraz najcistejši in njena krvolocna volja do življenja najžlahtnejša. O, da bi naše vode spet postale kraljestvo povodnega moža!
(Iztok Geister, pesnik in pisatelj)

DR. ALENKA GABERŠČIK, BIOLOGINJA
Dr. Alenka Gaberščik je profesorica na ljubljanski univerzi na Biotehniški fakulteti, Oddelku za biologijo. Raziskovalno se ukvarja z ekologijo rastlin in ekosistemi. Svoja znanja in izkušnje deli tudi s študenti biologije. Z zanimivo, energično in vedno nasmejano profesorico je nastal naslednji pogovor.

Gaberščik

Ali nam lahko na kratko opišete, kako je vaše znanstveno-raziskovalno delo povezano z vodami? Katera so vaša raziskovalna področja?

Voda me od nekdaj privlačila. Zato ni čudno, da so bile že moje prve raziskave v 3. letniku študija biologije povezane z vodami saj so potekale na Blejskem jezeru. Tam sem za diplomsko nalogo proučevala trstišča, ki so kasneje izginila (seveda ne zaradi mene). Za magistrsko delo sem si izbrala šotna barja, raziskave za mojo doktorsko disertacijo pa so potekale na presihajočem Cerkniškem jezeru. Lahko bi rekla, da me je ta edinstven ekosistem začaral in tam bom verjetno raziskovala vse življenje. Največja uganka so se mi zdele amfibijske rastline (rastline dvoživke), ker lahko preživijo v vodi in na kopnem. Osupljiva se mi je zdela tudi prožnost samega ekosistema. Najbolj me je zanimalo kako spremembe vodostaja vplivajo na rast in razvoj rastlin, njihovo razgradnjo ter dogajanje v tleh. Tako sem v dvajsetih letih skupaj s sodelavci razvozlala marsikatero uganko tega presihajočega jezera. V želji, da bi zbrala kar največ znanja o Cerkniškem jezeru, sem k sodelovanju povabila številne strokovnjake in nastala je znanstvena monografija Jezero, ki izginja.

Raziskujem tudi druga vodna telesa na primer alpska in nižinska jezera pa tudi reke. Pred približno 10 leti smo v naši raziskovalni skupini začeli sistematično raziskovati makrofite (vodne rastline) slovenskih rek. In malo kasneje se je »zgodila« Vodna direktiva EU, ki je vključevala makrofite kot enega od bioloških elementov za ocenjevanje ekološkega stanja voda. Naša obsežna baza podatkov je takrat postala pomembna za udejanjanje vodne direktive. Izvedli pa smo tudi nekaj dodatnih raziskav.

Poleg vodnih in močvirskih rastlin moje raziskovalno delo vključuje tudi vpliv različnih okoljskih dejavnikov na kopenske rastline (tudi kmetijske) in njihove prilagoditve. V okviru EU projekta smo preučevali učinke UV-B sevanja, kasneje pa še sočasno delovanje drugih dejavnikov na primer suše in selena.


Kako lahko vaše delo pomaga ohranjati celinske vode in varovati vodne vire?

V nekaterih raziskavah smo skupaj s sodelavci spremljali tako kakovost vode kot tudi organizme v njej in tako dobili celostno sliko posameznih vodnih teles. Tudi sama vrstna sestava makrofitov v določenem vodnem telesu je odsev okoljskih razmer. Določene vrste so namreč bolj občutljive na povečano onesnaženje kot druge, zato lahko služijo kot kazalniki (indikatorji) kakovosti vode. Nekatere se ob slabšanju kakovosti vode in okolja prekomerno razmnožijo, druge pa izginejo. Obenem z makrofiti smo popisovali tudi značilnosti rečne struge, obrežnega pasu in zaledja, ki posredno odražajo kakovost vode. S takim popisom smo opozorili na »ranljiva« mesta rek. S pregledovanjem prisotnosti in pogostosti makrofitov na izbranih lokacijah, pa sodelujemo tudi pri spremljanju kakovosti naših voda.


Zanimajo nas vaši začetki. Kaj vas je napeljalo, da ste se odločili za vaš poklic?

No ja. Narava se mi je vedno zdela tisto pravo. Psihologi v gimnaziji so mi študij biologije odsvetovali, češ da ne bo službe. Ampak življenje te prej ko slej pripelje na pravo pot. Ko hodiš po njej veš, da je to vse kar je pomembno. Glavno zaslugo za to, da sem vzljubila biologijo kot predmet, ima učiteljica iz osnovne šole. Ker je bila biologinja in kemičarka obenem, sem imela rada oba predmeta. Potem sem prebrala knjigo o Mariji Curie, ki me je resnično navdušila. Čeprav sem se ob veličini te poljske znanstvenice počutila neskončno majhna, je vzniknila želja, da bi postala raziskovalka. In po nekaj ovinkih sem se znašla na Oddelku za biologijo.


Kako najraje preživljate svoj prosti čas?

Hm, kaj je že to? To je verjetno čas, ko nisi v službi. Ampak če v resnici služiš, svoje delo z veseljem opravljaš in delo se nikoli ne neha. Vsekakor imam poleg biologije še druge ljubezni. Ena od njih branje. Včasih se grem igrico, da knjigarni pregledujem knjige in čakam, da me bo katera »poklicala«. No, navadno se ne vrnem samo z eno. Navdušuje me mojstrsko pisanje in zame je največji pisatelj Hermann Hesse. Rada imam tudi pravljice, ker puščajo prosto pot domišljiji, biografije velikih ljudi in knjige »za dušo«, ki vsebujejo enostavna sporočila. Knjige so svet, kamor pobegnem in nagrada, kadar opravim delo, ki mi ne gre preveč dobro od rok. Še raje pa pobegnem v naravo na neskončne sprehode, sedim ob vodi in samo sem. Potem je tu še slikanje. Ta hobi zahteva malo večji vložek začetne energije, ampak ko so enkrat čopiči, barve in platno pripravljeni potem steče in zdrsim v pozabo. Najraje delam študije znanih slikarjev, včasih pa naredim tudi kakšno tihožitje ali portret. Obožujem Marca Chagalla, ki s svojimi slikami pripoveduje zgodbe brez konca.


Bralci naše spletne strani so predvsem mladi, ki »žulijo« šolske klopi in včasih ne razumejo, zakaj se je potrebno učiti biologijo. Kaj bi jim povedali in svetovali?

Lahko bi rekli, da učenje biologije dobesedno pomeni učenje za življenje. Če kupimo nov aparat, vedno preberemo navodila, da ga ne bi pokvarili. Na tem planetu pa živimo, ne da bi se zavedali kakšni bodo učinki našega delovanja na naravo. Učenje biologije je nekaj takega kot spoznavanje navodil za življenje na tem planetu. Danes vemo, da je življenje skladno z naravo edina pot, ki je še mogoča. Svoje neznanje in nerazumevanje narave že krepko plačujemo. Znanje biologije, torej poznavanje organizmov in procesov v naravi, je osnova našega preživetja, zato bi moralo biti temeljno znanje vsakega Zemljana.


Kakšen bi bil vaš nasvet mladim, ki so pred poklicno odločitvijo in jih zanima znanstveno-raziskovalno delo?

Najprej prisluhnite sebi in svojim željam. Potem preglejte možnosti, ki jih življenje ponuja in nato tvegajte.


Vsakdo ima svoje vodilo v življenju. Katero je vaše?

Slediti svojim sanjam.